Zemljevid - Bazilika sv. Marije Angelske, Assisi (Santa Maria degli Angeli)

Papeška bazilika svete Marije Angelske (ital. Basilica di Santa Maria degli Angeli) je papeška manjša bazilika na ravnini ob vznožju hriba v Assisiju v Italiji, v fracione Santa Maria degli Angeli.

Bazilika je bila zgrajena v manierističnem slogu med letoma 1569 in 1679 in je obdala cerkev Porcijunkulo iz 9. stoletja, najbolj sveto mesto za frančiškane. Tu je mladi Frančišek Asiški spoznal svojo poklicanost in se odrekel svetu, da bi med revnimi živel v revščini, in tako začel frančiškansko gibanje.

Po smrti svetega Frančiška leta 1226 so bratje okoli Porcijunkule zgradili več majhnih koč. Leta 1230 so dodali refektorij (jedilnico) in nekaj sosednjih stavb. Sčasoma so okoli Porcijunkule dodali majhne portike in prenočišča za fratre. Nekatere temelje so odkrili med izkopavanji pod tlemi sedanje bazilike med letoma 1967 in 1969.

Ker se je veliko število romarjev zbralo v Assisiju, da bi prejeli »odpustek Asissija«, je majhen prostor Porcijunkule postal popolnoma neprimeren za vse te romarje. Povečala se je potreba po izgradnji cerkve s Porcijunkulo. Stavbe okoli svetišča so bile umaknjene po ukazu papeža Pija V. (1566–1572), razen kapele Transito, celice, v kateri je umrl sv. Frančišek. Gradnja bazilike se je začela 25. marca 1569.

To veličastno cerkev, sedmo največjo krščansko cerkev, sta oblikovala v drznem manierističnem slogu, ki je nakazal baročni slog, dva slavna arhitekta, Galeazzo Alessi in Vignola. Dela so zaradi stalnega pomanjkanja denarja napredovala počasi, saj je bila stavba financirana z donacijami. Omembe vredna kupola, ki sloni na osmerokotnem bobnu z osmimi okni in venci, je bila dokončana leta 1667. Gradnja cerkve je bila končno dokončana leta 1679. Leta 1684 je bil prizidan zvonik. Prvotno naj bi imel stolp dvojček, drugi pa nikoli ni bil zgrajen.

15. marca 1832 so se med silovitim potresom zrušili glavna ladja, del stranske ladje in kor. Kupola se je izognila uničenju, vendar je ostala s široko razpoko. Apsido in stranske kapele so ostale. Rekonstrukcijo bazilike je leta 1836 začel arhitekt Luigi Poletti, končana in ponovno odprta za bogoslužje je bila leta 1840. Prenovil je fasado v neoklasicističnem slogu. Med letoma 1924 in 1930 je tej fasadi Cesare Bazzani vrnil prvotni predbaročni slog (Rim, 5. marec 1873 - Rim, 30. marec 1939). Pozlačeni kip Madonne degli Angeli (Madona angelov) kiparja Colasantija, ki ga je ulil umetniški livarni Ferdinando Marinelli, je bil leta 1930 postavljen na vrh fasade.

11. aprila 1909 je papež Pij X. cerkev povzdignil v status patriarhalne bazilike in papeške kapele.